Leseprobe

Čudeži Svetega pisma

Zdi se nam, da so čudeži v našem od znanosti zaznamovanem času na prvi pogled nerealni. Posebej še druga polovica preteklega stoletja nam je prinesla revolucionarna spoznanja in uspehe v znanosti in tehniki:

• Leta 1938 je nemški izumitelj Konrad Zuse (1910-1995) sestavil prvi računalnik na svetu, ki ga je upravljal program.

• 3. decembra 1967 je južnoafriški zdravnik Christiaan Barnard (1922-2001) prvič uspešno presadil človeško srce.

• 21. julija 1969 je človek prvič stopil na luno. Astronavt Neil Armstrong nam je s tega zemeljskega satelita poln ponosa zaklical stavek: „Majhen korak za posameznega človeka, a velikanski korak za človeštvo.“

• Škotski embriolog lan Wilmut je leta 1996 kloni-ral ovco Dolly.

Teh nekaj primerov lahko vzbuja vtis, kakor da človeku skoraj ne bi bile več postavljene meje. Pri vsej zaverovanosti v znanost ima mnogo sodobnikov težave z Biblijo. Ugovarjajo, češ da je v „knjigi vseh knjig“ zapisanih mnogo nerazumljivih stvari, kakor recimo:

• rojstvo po devici

• vstajenje mrtvih

• slepci spet vidijo, hromi lahko nenadoma hodijo

• soncu je zaukazano: „Sonce, ustavi se!“

Soočeni smo s pojavom svetopisemkih čudežev in se vprašujemo, ali so še primerni

Impressum

Tag der Veröffentlichung: 06.08.2018

Alle Rechte vorbehalten

Widmung:
Zdi se nam, da so čudeži v našem od znanosti zaznamovanem času na prvi pogled nerealni. Posebej še druga polovica preteklega stoletja nam je prinesla revolucionarna spoznanja in uspehe v znanosti in tehniki: • Leta 1938 je nemški izumitelj Konrad Zuse (1910-1995) sestavil prvi računalnik na svetu, ki ga je upravljal program. • 3. decembra 1967 je južnoafriški zdravnik Christiaan Barnard (1922-2001) prvič uspešno presadil človeško srce. • 21. julija 1969 je človek prvič stopil na luno. Astronavt Neil Armstrong nam je s tega zemeljskega satelita poln ponosa zaklical stavek: „Majhen korak za posameznega človeka, a velikanski korak za človeštvo.“ • Škotski embriolog lan Wilmut je leta 1996 kloni-ral ovco Dolly....