Za mnogo Ijudi je božič praznik družine, skupnosti in daril, priložnost, da drug drugega razveselimo. Za druge ljudi je božič praznik samote, za nekatere celo praznik obupa. Prav zaradi tega število dejanj iz obupa v tem času iz leta v leto silovito narašča. To je žalostna bilanca. Kaže nam, da veliko ljudi sploh še ni spoznalo pravega smisla božiča.
Božič kaže na veliko darilo, ki nam ga ponuja Bog. Vsa darila, ki jih lahko podarimo, niso nič v primerjavi z velikim darilom Boga za nas. Njegova vrednost je neskončno velika. Naše življenje naredi novo, vredno življenja in I logalo.
Bog ne pozna zgolj naše želje, ampak tudi naše resnične potrebe. Ve, da smo zaradi svojega greha popolnoma zadolženi. To ni finančni dolg, ampak dolg pri Bogu zaradi naše neposlušnosti. Dolgove pri banki lahko ponavadi v sprejemljivem času poravnamo s finančnim načrtom. Svojih dolgov pred Bogom nikakor ne moremo poravnati ali celo z lastnim trudom povrniti. Ločujejo nas od Boga. Pri Izaiju 59,2 lahko beremo: »Pačpa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom...«...